Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 2. zapis, 2 del.

Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 2. zapis, 1 del.
12. junij, 2019
Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 3. zapis, 1. del.
26. junij, 2019

Kakšna je razlika pri večosebnih družbah? Kadar lastniki niso zaposleni v podjetju, se lažje loči lastniško in vodstveno funkcijo. Smiselno pa je to ločiti tudi, če so lastniki zaposleni v podjetju. V tem primeru se bolj konkretno določi vizijo in cilje. Lastniki tako lažje spremljajo realizacijo ciljev. V primeru, da so hkrati direktorji podjetja, lahko sami sebe kontrolirajo pri uspešnosti realizacije. 

Sliši se zelo zapleteno, vendar v resnici je preprosto. Cilj lastnika je kapitalski dobiček. Cilj zaposlenega plača. Za lažje razumevanje denimo, da ima en lastnik večinski delež v višini 75%. Ali je zainteresiran, da drugi, manjšinski lastnik, ki je obenem poslovni direktor, podjetje vodi tako, da bo dobiček čimvišji? Seveda, odgovor je absolutno da. 

Večinski lastnik je tehnični direktor. Ali je manjšinski, 25% lastnik zainteresiran, da večinski lastnik uvaja nove izdelke in tehnologije, ki prinašajo podjetju dobiček? Seveda je. Torej sta oba lastnika zainteresirana, da oba direktorja delata v duhu dobrega gospodarja? Absolutno. Vse to je logično, vendar če ne ločimo lastniške in vodstvene funkcije, potem ne vemo, kdo je odgovoren za realizacijo ciljev, ki sta jih določila lastnika. Če pa lastnika nimata vizije, ne moreta učinkovito določiti ciljev.

Kaj bi morala biti strategija lastnikov? Ugotovili smo, da imajo lastniki svojo vlogo, poslovodstvo svojo. Vsak mora poskrbeti za svoj del. 

Lastniška vloga pa se tukaj še ne konča. V prvi vrsti je pomembno, da lastniki zagotovijo smernice, po katerih podjetje pride do želenih finančnih in poslovnih učinkov. Vendar je strategija za doseganje finančnih učinkov lahko tudi prodaja podjetja. 

Lastniki imajo torej lahko dolgoročno vizijo poslovanja in sprotno kapitalsko žetev. V tem primeru govorimo o dolgoročni lastniški strategiji. Lastnike bolj kot denar zanima dolgoročno poslovanje. Lahko pa je vizija tudi hiter zaslužek. V tem primeru govorimo o kratko oz. srednjeročni lastniški strategiji. 

Največji problem je, ker običajno lastniki strategije sploh nimajo. Nemalokdaj nimajo niti poslovne vizije in logično tudi ne lastniške strategije. Dva ali več prijateljev si zamisli(ta) projekt, ki izvira iz poslovne priložnosti, ki so jo zaznali, ustanovijo družbo in »akcija«. 

Do tukaj je še razumljivo, vendar takoj po tej akciji bi bilo nujno potrebno doseči celostni lastniški dogovor, ki bi moral vsebovati, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko posameznik izstopi, kakšna je višina in rok izplačila njegovega deleža, kaj se zgodi, v kolikor pride do dedovanja itd. Kdo si želi, da bi bil prisiljen poslovati z zakonskim partnerjem svojega kolega? 

Kdo si želi, da projekt čez noč ostane brez solastnika in zanesljivega sodelavca? Kdo si želi, da bi se s ključnim sodelavcem sprl zaradi nedorečenih zadev? Nobeden! Vendar se večini zgodi ravno to in posledično podjetje propade… Iz tega naslova izvira rek v španovijo še pes crkne