Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 3. zapis, 2. del.

Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 3. zapis, 1. del.
26. junij, 2019
Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 4. zapis, 1. del.
10. julij, 2019

Kje se je zalomilo? Gospodje so se dogovorili, da bo podjetje 40% v lasti Viktorja, Marko in Gorazd pa bosta vsak po 30% lastnik d.o.o.-ja. Vzeli so si nekaj dni časa za premislek in se nato odločeni izpeljati projekt napotili do notarja, kjer so registrirali družbo in vplačali osnovni kapital v višini 10.000€. Vsak je na račun položil svoj del, torej Viktor 4.000, Marko in Gorazd pa vsak po 3.000 evrov.

Bomo najprej razdelali ta segment. Kaj to pomeni? Z vplačanimi vložki so solastniki postali lastniki vsak svojega deleža podjetja. Osnovni kapital v svojem bistvu služi ravno temu. Na FURSu sicer to razumejo drugače, vendar je osnovni kapital v resnici pravni pokazatelj dejanskega lastništva podjetja. Celotni kapital je razlika med sredstvi in obveznostmi in določa realno vrednost podjetja gledano iz računovodskega vidika. 

Kaj zdaj spet to pomeni? Ko podjetje raste in posluje pozitivno, se povečuje celoten kapital. Denimo, da ima podjetje po štirih letih 100 tisoč evrov kapitala, kar pomeni, da ima 100 tisoč evrov premoženja. Kapital je torej enako premoženje!

V našem primeru bi ob prodaji podjetja po bilančni vrednosti, Viktor prejel 40 tisoč, Marko in Gorazd pa vsak po 30 tisoč evrov. Od tega vsak zase plača še 25% davek na kapitalski dobiček od ustvarjene pozitivne razlike.

Dve leti po ustanovitvi podjetja so partnerji že realizirali prvotni projekt. Tehnološko rešitev so prodali večjemu kupcu, ki jo je nato tržil pod lastno blagovno znamko. Zaslužili so približno 250 tisoč evrov, s čimer so bili vse trije zelo zadovoljni. Njihov spor pa je nastal na lastniški ravni. 

Marko in Gorazd sta pričakovala izplačilo, Viktor pa je imel popolnoma drugačen načrt. Kakšen načrt je imel Viktor, izveste naslednjo sredo.