Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 6. zapis, 2. del.

Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 6. zapis, 1. del.
7. avgust, 2019
Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 7. zapis, 1. del.
21. avgust, 2019

Nadaljevanje prejšnjega zapisa…

Ko je bilo glede vodenja podjetja vse dogovorjeno in je bila pripravljena poslovodska strategija, smo se lahko posvetili tudi lastniški strategiji.

Tako kot vedno zagovarjamo na Inštitutu MoST, smo natančno opredelili odgovornosti in pristojnosti lastnikov in konkretno določili v katera poslovodna področja se solastniki, še posebej Viktor in Gorazd, ne vtikajo. Zelo pomembno je namreč, da so pristojnosti lastnikov določene. 

Natančno smo pojasnili, kaj se lastniki pogovarjajo na skupščini ter kaj so pristojnosti poslovodstva. Ta del se je še posebej dotikal Viktorja, zato smo veliko časa namenili temu, da je popolnoma razumel vse svoje vloge s ciljem, da preprečimo kakršenkoli nepotreben konflikt, kot ga je povzročal v preteklosti. 

Poleg tega pa smo se dogovorili glede izplačil in možnosti izstopa iz podjetja. Pripravili smo scenarije za primer smrti katerega od družbenikov. Natančno smo opredelili način in rok izplačil v primeru dedovanja oz. prostovoljnega izstopa. Prav tako smo pripravili scenarij umika posameznega družbenika v primeru konflikta. 

Gorazd je bil z doseženimi dogovori zelo zadovoljen, saj je čutil, da ima proste roke in se lahko svobodno odloča, ali bo v podjetju ostal tudi po treh letih, ali pa bo svoj delež prodal in se napotil novim izzivom naproti. 

Tudi novi lastnik Ambrož je bil z zapisanimi dogovori zelo zadovoljen, saj do tedaj tovrstne prakse ni poznal in je hitel razlagati, da se je že nekajkrat opekel ravno zato, ker lastniška strategija ni bila dogovorjena v noben drugem podjetju, kjer je bil solastnik. 

Strinjal se je, da bi marsikateri projekt še danes živel, če bi imeli tak zapisan dogovor, saj so se v vseh primerih sprli zgolj zato, ker se niso znali pošteno zmenit. Posledično je podjetje propadlo, sami pa so ostali brez vloženega denarja in pričakovanega zaslužka. 

Naslednjo sredo pa preberite Kako je družinsko podjetje postalo večosebna družba