Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 7. zapis, 2. del.

Slaba lastniška strategija in problematika večosebnih družb 7. zapis, 1. del.
21. avgust, 2019
Kako na vrijeme preuzeti i dalje uspješno nastaviti voditi obiteljski biznis?
10. september, 2019

Nadaljevanje prejšnjega zapisa…

Starejši sin je ohranil vlogo razvojnika. Razmišljali smo, da bi prevzel tudi organizacijo proizvodnje, vendar je bilo to nezdružljivo, zato smo za ta del poiskali zamenjavo znotraj obstoječega kadra. Zaradi prevzema večje odgovornosti, imata mlajši brat in sestra višjo plačo kot starejši brat, s čimer se slednji strinja in tega po našem tolmačenju ne enači več z lastniškim deležem.

Ko je bil ta del dogovorjen, smo se lahko dokončno posvetili tudi lastniški strategiji. Ta je za večosebne družbe izjemnega pomena in to velja tudi za družinska podjetja. Žal se starši premalo zavedajo fenomena preoblikovanja družinskega podjetja v večosebno družbo, ko jo prevzame več bratov in/ali sester. Zadeva je enako problematična kot pri dveh ali več »prijateljih«. Večina tovrstnih družbe ne preživi zaradi konfliktov, ki se zgodijo zaradi pomanjkanja pravičnega, učinkovitega in dolgoročnega dogovora.

Kot običajno v takih primerih, smo družini natančno razložil posledice, če se pošten dogovor ne sklene in ne zapiše. Čisto vsi so razumeli potencialne probleme, zato smo natančno opredelili in zapisali scenarije, ki določajo, kako se posameznik obnaša v določenih primerih.

Družinsko ustavo in lastniško strategijo so podpisali vsi člani družine. Zavezujoče pogodbe, ki so bile sestavljene na osnovi tega, pa so podpisali tudi vsi trije zakonski partnerji potomcev v izogib temu, da bi se v primeru smrti katerega, zakonci izmikali in sklicevali na nevednost.

Starša sta se odločila, da bosta v tistem trenutku potomcem podarila vsakemu 10% delež podjetja. S tem ohranita večinski del. V primeru smrti enega starša, se 35% delež po zakonu deli na 4 dele. Dogovorili smo se, da se drugi starš v tem primeru odpove temu delu in istočasno podari svoj celoten delež potomcem enakovredno. Takrat postanejo vsi trije lastniki 33,33% deležev, razen, če pred tem kateri od potomcev premine. V tem primeru se njegov delež zakonitim dedičem izplača. 

Možnosti za dogovore so zelo različne. V vsakem podjetju oz. družini jih na Inštitutu MoST oblikujemo glede na želje, cilje in situacijo. Ključnega pomena je, da potomci točno vedo pri čem so in se tudi začnejo obnašati kot dejanski solastniki. 

V tem primeru smo to dosegli in na skupščinah družbe imajo potomci pravico soodločati o prihodnosti podjetja, kar je tudi bila želja staršev. Izkazala se je kot modra odločitev, saj sedaj vsi trije potomci še bolj zagnano delajo v podjetju.